Strokovni svet za evalvacijo Šutarjevega zakona ugotovil več nezaželenih učinkov

Šutarjev zakon je po oceni strokovnega sveta vlade za evalvacijo zakona aktiviral institucije, ni pa jih stabiliziral, je na kongresu kazenskega prava in kriminologije dejal predsednik sveta Branko Lobnikar. Med nezaželenimi učinki zakona je izpostavil ustavna tveganja, institucionalno preobremenitev in neodpravo strukturnih vzrokov revščine.
Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti je v sodelovanju s fakulteto organiziral kongres kazenskega prava in kriminologije. Gostje so na enem od panelov danes razpravljali o zakonu o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma t. i. Šutarjevem zakonu, ki ga je DZ sprejel lani, po napadu v Novem mestu, v katerem je umrl 48-letni Aleš Šutar.
Predsednik strokovnega sveta vlade za evalvacijo zakona Branko Lobnikar je na današnjem posvetu prvič javno predstavil nekatere ugotovitve iz evalvacije zakona. Povedal je, da je zakon aktiviral delovanje institucij in vplival na boljšo medresorsko koordinacijo, ki je bila pred tem zelo razpršena, cela "neuglašena".
Hkrati pa ima zakon več negativnih učinkov, je navedel Lobnikar, sicer profesor na fakulteti za varnostne vede. Kot prvega je izpostavil ustavna tveganja, predvsem možnost izvršbe na denarno socialno pomoč tistim, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane terjatve zaradi prekrškov. Ta člen je ustavno sodišče sicer začasno zadržalo.
Lobnikar je poudaril tudi odnosno-socialna tveganja do romske skupnosti. Več določb se namreč v praksi nanaša pretežno na to skupnost, denimo izplačevanje denarne socialne pomoči, programi javnih del, sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji in prostorska umestitev varnostno tveganih območij.
Poleg tega sankcije v zakonu po Lobnikovih besedah same po sebi praviloma ne odpravljajo strukturnih vzrokov izostajanja od pouka, revščine ali socialne ranljivosti. "In to ni le ideološka opazka, to je dokazljiva ugotovitev kriminologije in socialne politike," je dejal Lobnikar. Po njegovih navedbah je evalvacija zakona potekala v petih ožjih delovnih skupinah, trenutno pa je v zaključni fazi.
Poleg tega je po njegovih besedah zakon ustvaril dodatno administrativno breme za centre za socialno delo in policijo, ki so že sicer omejeni s kadri. Zakon so sprejeli še pred infrastrukturo, torej informacijskim sistemom, ki lahko prilagodi način izplačevanja socialnih pomoči.
"Denarna socialna pomoč ni privilegij, to je res eksistenca"
O zakonu je danes razpravljalo več pravnikov, ki so bili do njega izrazito kritični. Predavateljica s fakultete za družbene vede in članica Pravne mreže za varstvo demokracije Barbara Rajgelj je izpostavila potencialne kršitve človekovih pravic, predvsem socialnih, pa tudi s področja pravosodja in preširokih policijskih pooblastil.
"Denarna socialna pomoč ni privilegij, to je res eksistenca," je poudarila Rajgelj. Dodala pa je, da morajo biti ljudje motivirani za upoštevanje predpisov. Kot je dejala, bi lahko socialno denarno pomoč razdelili na dva dela, na zajetnejšega, ki bi varoval minimum, in razpoložljivi del, v katerega pa bi lahko v določenih primerih posegli.
Kritičen je bil tudi upokojeni profesor kazenskega prava Zvonko Fišer, ki je zakon ocenil kot "najnižjo točko, ki jo je v zadnjem času dosegla slovenska kazenska zakonodaja". Poudaril je, da določbe kazenske materije nimajo nobene veze z zagotavljanjem javne varnosti.
Fišer je še izpostavil, da je imela stroka na zakon, sprejet v "naglici in besu", izjemno malo vpliva. Hkrati pa je izpostavil, da gre za še enega v vrsti t. i. "omnibus" zakonov, ki je posegel na številna področja. To je zloraba prava, ki se širi, je dejal, problematična pa je predvsem kakovost teh zakonov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje